Območje današnje občine Hajdina meri 21,6 km² in obsega sedem vasi:

Zgornjo in Spodnjo Hajdino, Dražence, Gerečjo vas, Hajdoše, Skorbo in Slovenjo vas. Skozi območje so od prazgodovine dalje tekle pomembne prometne povezave, zato ne čudi, da ima naša občina dolgo in bogato zgodovino, neločljivo povezano z bližnjim Ptujem.

Občinsko središče na Zgornji Hajdini je današnjo podobo dobilo s popolno prenovo območja pod farno cerkvijo sv. Martina. Ob zaključku del leta 2006 je zaživel tudi nov, med občani takoj sprejet prireditveni prostor na trgu pred novim poslovno-stanovanjskim objektom, v katerem je tudi sedež občinske uprave.

Poseben čar daje trgu umetnina akademskega kiparja in častnega občana Hajdine Viktorja Gojkoviča. Monumentalna umetnina v obliki vodnjaka simbolizira sedem vasi v občini in reko Dravo. Po hajdinskih vaseh najdemo veliko zanimivega: lepo urejena vaška jedra, kapele in križe, športne parke in igrišča ter naravna območja. Po enem od
slednjih, imenovanem Berl, sta speljani tudi pohodna in učna pot.

Še bolj kot petje vodomca v Berlu pa privablja vesela govorica Hajdinčanov. Že naši predniki so bili znani kot samozavestni, podjetni in odločni ljudje, ki jih je zanimalo vse, kar je bilo novo. Tudi zato ima šolska dejavnost na Hajdini zavidljivo 300-letno tradicijo, sedaj pa tradicijo gradi že tudi otroški vrtec ob njej. Posebej nas je vedno veselilo druženje, kar se kaže v aktivnem delovanju kar 36 društev, čeprav ima občina samo 3800 prebivalcev,
in številnih prireditvah, ki jih organizirajo.

Če hočete doživeti kaj veselega, poskusiti kaj dobrega, spoznati tradicijo in sedanjost hkrati, poglejte v koledar prireditev občine Hajdina. Da ob vsem ne boste ostali brez slastne domače hrane, prijazne gostoljubnosti in
udobne postelje, bodo poskrbeli številni cenjeni gostinci z obilo izkušenj in znanja.

HAJDINA – ZGODOVINSKI PREGLED

Hajdina je bila v srednjeveških listinah prvič omenjena leta 1164. Leta 1202 je že bila razdeljena na salzburško Spodnjo in deželnoknežjo Zgornjo Hajdino z dvorom in cerkvijo. Gospoščinski urad z dvorom se omenja tudi v 16. in 17. stoletju, ven- dar o njem danes ni več sledu.

V začetku 19. stoletja je imel trg Hajdina 86 hiš s 399 prebivalci, ob koncu 19. stoletja pa 123 hiš s 635 prebivalci ter dva živinska sejma, ki sta potekala 1. maja in 30. avgusta. Prebivalstvo se je preživljalo s poljedelstvom, živinorejo in čebelarstvom. Po letu 1850, ko so bile ustanovljene občine, je imela občina Hajdina sedež na Zgornji Hajdini. Samostojna občina je bila do leta 1952, od tedaj do leta 1999 pa del občine Ptuj.

V Republiki Sloveniji je od leta 1999 ponovno samostojna občina. Sestavlja jo sedem naselij, vsa so ruralno urbanizirana. Prevladujejo mešana in nekmečka gospodinjstva. Gospodarsko spada med srednje razvite. Številna društva skrbijo za družabnost občanov ter za ohranjanje in predstavljanje naravne in kulturne dediščine tega območja.